Razvoj svjetskog rekorda u bacanju koplja – muškarci

Prvi svjetski rekord u bacanju koplja za muškarce priznat je od IAAF-a 1912.^[1]

Do 21. juna 2009. IAAF je ratificirao 46 svjetskih rekorda u ovoj disciplini.^[1] 1986. uvedene su nove specifikacije za koplje, a 1991. zabranjena su koplja s nazubljenim repom, pa je rekord vraćen na onaj iz 1990.^[1]

Razvoj rekorda[uredi | uredi izvor]

Dužina (m)	Takmičar	Datum	Mjesto
62,32	Eric Lemming	29. septembar 1912.	Stockholm^[1]
66,10	Jonni Myyrä	25. august 1919.	Stockholm^[1]
66,62	Gunnar Lindström	12. oktobar 1924.	Eksjö^[1]
69,88	Eino Penttilä	8. oktobar 1927.	Viipuri^[1]
71,01	Erik Lundqvist	15. august 1928.	Stockholm^[1]
71,57	Matti Järvinen	8. august 1930.	Viipuri^[1]
71,70	Matti Järvinen	17. august 1930.	Tampere^[1]
71,88	Matti Järvinen	31. august 1930.	Vaasa^[1]
72,93	Matti Järvinen	14. septembar 1930.	Viipuri^[1]
74,02	Matti Järvinen	27. juni 1932.	Turku^[1]
74,28	Matti Järvinen	25. maj 1933.	Mikkeli^[1]
74,61	Matti Järvinen	7. juni 1933.	Vaasa^[1]
76,10	Matti Järvinen	15. juni 1933.	Helsinki^[1]
76,66	Matti Järvinen	7. septembar 1934^[1]	Torino
77,23	Matti Järvinen	18. juni 1936.	Helsinki^[1]
77,87	Yrjö Nikkanen	25. august 1938.	Karhula^[1]
78,70	Yrjö Nikkanen	16. oktobar 1938.	Kotka^[1]
80,41	Bud Held	8. august 1953.	Pasadena^[1]
81,75	Bud Held	21. maj 1955.	Modesto^[1]
83,56	Soini Nikkinen	24. juni 1956.	Kuhmoinen^[1]
83,66	Janusz Sidło	30. juni 1956.	Milano^[1]
85,71	Egil Danielsen	26. novembar 1956.	Melbourne^[1]
86,04	Al Cantello	5. juni 1959.	Compton^[1]
86,74	Carlo Lievore	1. juni 1961.	Milano^[1]
87,12	Terje Pedersen	1. juli 1964.	Oslo^[1]
91,72	Terje Pedersen	2. septembar 1964.	Oslo^[1]
91,98	Jānis Lūsis	23. juni 1968.	Saarijärvi^[1]
92,70	Jorma Kinnunen	18. juni 1969.	Tampere^[1]
93,80	Jānis Lūsis	6. juli 1972.	Stockholm^[1]
94,08	Klaus Wolfermann	5. maj 1973.	Leverkusen^[1]
94,58	Miklós Németh	25. juli 1976.	Montreal^[1]
96,72	Ferenc Paragi	23. april 1980.	Tata^[1]
99,72	Tom Petranoff	15. maj 1983.	Los Angeles^[1]
104,80	Uwe Hohn	20. juli 1984.	Istočni Berlin^[1]

1986. uvedene su nove specifikacije.

Dužina	Takmičar	Datum	Mjesto
85,74	Klaus Tafelmeier	21. septembar 1986.	Como^[1]
87,66	Jan Železný	31. maj 1987.	Nitra^[1]
89,10	Patrik Bodén	24. mart 1990.	Austin^[1]
89,58	Steve Backley	2. juli 1990.	Stockholm^[1]
89,66	Jan Železný	14. juli 1990.	Oslo^[1]
90,98	Steve Backley	20. juli 1990.	London^[1]
91,98	Seppo Räty	6. maj 1991.	Shizuoka^[1]
96,96	Seppo Räty	2. juni 1991.	Punkalaidun^[1]

IAAF je 1991. zabranio koplja s nazubljenim repom. Rekord je vraćen na Backleyevih 89.58 m.

Dužina	Takmičar	Datum	Mjesto
89,58	Steve Backley	2. juli 1990.	Stockholm^[1]
91,46	Steve Backley	25. januar 1992.	North Shore City^[1]
95,54	Jan Železný	6. april 1993.	Pietersburg^[1]
95,66	Jan Železný	29. august 1993.	Sheffield^[1]
98,48	Jan Železný	25. maj 1996.	Jena^[1]

Reference[uredi | uredi izvor]

^ ^a ^b ^c ^d ^e ^f ^g ^h ⁱ ^j ^k ^l ^m ⁿ ^o ^p ^q ^r ^s ^t ^u ^v ^w ^x ^y ^z ^aa ^ab ^ac ^ad ^ae ^af ^ag ^ah ^ai ^aj ^ak ^al ^am ^an ^ao ^ap ^aq ^ar ^as ^at ^au ^av ^aw ^ax "12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook, Berlin, 2009" (pdf). Monte Carlo: IAAF Media & Public Relations Department. 2009. str. 546, 559. Arhivirano (PDF) s originala, 29. 6. 2011. Pristupljeno 5. 8. 2009.

[iaaf-1] ^ ^a ^b ^c ^d ^e ^f ^g ^h ⁱ ^j ^k ^l ^m ⁿ ^o ^p ^q ^r ^s ^t ^u ^v ^w ^x ^y ^z ^aa ^ab ^ac ^ad ^ae ^af ^ag ^ah ^ai ^aj ^ak ^al ^am ^an ^ao ^ap ^aq ^ar ^as ^at ^au ^av ^aw ^ax "12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook, Berlin, 2009" (pdf). Monte Carlo: IAAF Media & Public Relations Department. 2009. str. 546, 559. Arhivirano (PDF) s originala, 29. 6. 2011. Pristupljeno 5. 8. 2009.

[1]