Gregor Čremošnik

S Wikipedije, slobodne enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Question book-new.svg Ovaj članak ili neka od njegovih sekcija nije dovoljno potkrijepljena izvorima (literatura, web-stranice ili drugi izvori).
Ako se pravilno ne potkrijepe validnim izvorima, sporne rečenice i navodi mogli bi biti obrisani. Pomozite Wikipediji tako što ćete navesti validne izvore putem referenci te nakon toga možete ukloniti ovaj šablon.
Gregor Čremošnik

Gregor Čremošnik (24. februar 1890, Polzela12. novembar 1958, Ljubljana), historičar. Pohađao je gimnaziju u Celju i Mariboru, a studij historije i slavistike u Gracu, gdje je doktorirao 1915. U periodu 1915-1917. Čremošnik je radio u Institutu za proučavanje Balkana u Sarajevu. Od 1917. do 1935. radio je u Zemaljskom muzeju Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Bio je član SANU od 1932. Period od 1935. do 1941. proveo je radeći kao profesor opće historije srednjeg vijeka i pomoćnih historijskih nauka na Filozofskom fakultetu u Skoplju. Od 1945. do smrti bio je profesor na Filozofskom fakultetu u Ljubljani.

Gregor Čremošnik se bavio historijom jugoistočne Evrope u srednjem vijeku, naročito historijom Dubrovnika, Bosne i Srbije. Njegov naučni interes bio je raznovrstan, a ostvario je značajne rezultati iz arhivistike, egdotike, paleografije, diplomatike, numizmatike i sfragistike.

Za historiju srednjovjekovne Bosne značajno je njegovo bavljenje izvornom građom bosanske provenijencije. Kroz radove o bosanskim poveljama i pismima Čremošnik je sačinio prvu studiozniju analizu njenih vanjskih karakteristika. U posebnom radu Čremošnik je dokazao da je original povelje Kulina bana takozvani stariji prepis koji se nalazi u Dubrovačkom arhivu.

Literatura o Gregoru Čremošniku[uredi | uredi izvor]

  • Tihomir Glavaš, Čremošnik Gregor, AL BiH, Tom I, Sarajevo 1988, 67.
  • Bogo Grafenauer, Gregor Čremošnik, Zgodovinski časopis 12-13, Ljubljana 1958-1959, 313-325.
  • Igor Grdina, Gregor Čremošnik in cirilska paleografija, Zgodovinski časopis 44/2, Ljubljana 1990, 159-162.
  • Desanka Kovačević-Kojić, Čremošnik Gregor, “Enciklopedija srpske istoriografije (Priredili Sima Ćirković i Rade Mihaljčić)”, Knowledge, Beograd 1997, 713.
  • Anton Svetina, Beseda o sošolcu Čremošniku, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopis 34/3, Ljubljana 1980, 351-352.
  • Janez Šumrada, Potek slovesnosti, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopsi 34/3, Ljubljana 1980, 349.
  • Ignacij Voje, Profesor dr. Gregor Čremošnik - 65-letnik, Naši razgledi, Ljubljana 19.II 1955.
  • Ignacij Voje, Dr. Gregor Čremošnik, Slovenski poročevalec, Ljubljana 14.XI 1958.
  • Ignacij Voje, Prof. dr. Gregorju Čremošniku v spomin, Kronika, Ljubljana 1960, 130-132.
  • Ignacij Voje, Nagovor predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopis 34/3, Ljubljana 1980, 349-351.
  • Ignacij Voje, Čremošnik Gregor, Enciklopedija Jugoslavije III, 2. izdanje, Zagreb 1984, 313.
  • Ignacij Voje, Delež Gregorja Čremošnika pri proučevanju ekonomske zgodovine srednjeveškega Dubrovnika in balkanskih držav, Zgodovinski časopis 44/2, Ljubljana 1990, 278-284.
  • Ignacij Voje, Povodom stogodišnjice rođenja dra G. Čremošnika, Dubrovački horizonti XXII/30, Dubrovnik 1990, 37-38.
  • Ignacij Voje, Fragmenti spominov dr. Gregorja Čremošnika na sarajevsko življensko obdobje, Celjski zbornik, Celje 1992, 209-216.

Izbor iz bibliografije Gregora Čremošnika[uredi | uredi izvor]

  1. Naše roblje u srednjem veku, Jugoslovenska njiva 6, 1922, 21-26.
  2. Naša trgovačka društva u srednjem veku, GZM 36, Sarajevo, 1924, 69-81.
  3. Dubrovačka kancelarija do god. 1300, GZM 39, Sarajevo, 1927, 231-253.
  4. Prilozi dubrovačkoj i srpskoj numizmatici, Slavia, Praha, 7, 1928/1929, 564-584.
  5. Prodaja Bosanskog Primorja Dubrovniku god. 1399. i kralj Ostoja, GZM 40, Sarajevo, 1928, 109-126.
  6. Vrednost dubrovačkog izvoza u Srbiju i Bosnu, GZM 41, Sarajevo, 1929, 57-62.
  7. Dodatak članku dubrovačka kancelarija, GZM 41, Sarajevo, 1929, 121-122.
  8. Kada je postao dubrovački arhiv, GZM 44, Sarajevo, 1932, 57-61.
  9. Istoriski spomenici dubrovačkog arhiva, Ser. III, sv. 1, Kancelariski i notarski spisi 1278-1301, Zbornik SKAN III, Beograd, 1932.
  10. Razvoj srpskog novčarstva do kralja Milutina, Posebna izdanja SKAN, knj. 101, Beograd, 1933.
  11. Vinogradarstvo i vino u Dalmaciji srednjeg veka, GZM 45, Sarajevo, 1933, 15-38.
  12. Rad Zemaljskog muzeja u Sarajevu na istoriskoj nauci posle oslobođenja, JIČ I, Beograd, 1935, 243-245.
  13. Oko bogumilstva u srednjevekovnoj Bosni, Prosveta, Sarajevo, XXI, 1937, 10-16.
  14. Originalni dokumenti južnoslovenskih vladara u mletačkom arhivu, Spomenik SKAN 93, Beograd, 1940, 121-132.
  15. Studije iz srpske paleografije i diplomatike srednjeg veka, Glasnik skopskog Naučnog društva 21, Skoplje, 1940, 1-19.
  16. Ugovor između kralja Tvrtka i Dubrovnika od 9. aprila 1387, GZM n.s. I, Sarajevo, 1946, 123-127.
  17. Pravni položaj našeg roblja u srednjem veku, GZM n.s. II, Sarajevo, 1947, 69-73.
  18. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka I, GZM n.s. III, Sarajevo, 1948, 103-143.
  19. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka II, GZM n.s. IV-V, Sarajevo, 1949-1950, 105-199.
  20. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka III, GZM n.s. VII, Sarajevo, 1952, 273-336.
  21. Postanak i razvoj srpske ili hrvatske kancelarije u Dubrovniku, Anali Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku I, Dubrovnik, 1952, 73-84.
  22. Bosanska kraljica Gruba, GID BiH 4, Sarajevo, 1952, 147-163.
  23. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka. Dopuna, GZM n.s. X, Sarajevo, 1955, 137-146.
  24. Dubrovački pečati srednjeg vijeka, Anali Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku IV-V, Dubrovnik, 1956, 31-47.
  25. Original povelje Kulina bana, GZM n.s. XII, Sarajevo, 1957, 195-213.
  26. Doslej neznani južnoslovanski pečati, ZČ, XII-XIII, Ljubljana, 1958-59, 51-74.
  27. Studije za srednjovjekovnu diplomatiku i sigilografiju Južnih Slavena, ANU BiH, Građa 22, Odjeljenje društvenih nauka 18, Sarajevo, 1976.